Duševno zdravje pomembno vpliva na naše razpoloženje, učinkovitost našega delovanja, na oblikovanje in ohranjanje naših medosebnih odnosov, sposobnost obvladovanja stresnih situacij, na soočanje s težavami, tudi na postavljanje ciljev in njihovo doseganje. Duševno zdravje se tako povezuje z vsemi vidiki našega delovanja. Je v tesnem prepletu z našim čustvovanjem, vedenjem, mišljenjem in telesnim počutjem.
Skrb za duševno zdravje je tako izrednega pomena. In kaj se zgodi, če zanj ne skrbimo?
Odgovor lahko ponazorimo s primerjavo s telesnim zdravjem. V kolikor ne skrbimo za telesno oz. fizično zdravje, bo naša fizična kondicija slabša. Popolnoma enako je pri duševnem zdravju – v kolikor zanj ne skrbimo, bo naša »duševna kondicija« slabša. Kako torej (po)skrbeti za svoje duševno zdravje?
Ljudje še vedno zmotno mislimo, da se oseba z dobrim duševnim zdravjem zmeraj počuti le dobro in prijetno. Temu ni tako. Vsak od nas se kdaj počuti boljše in kdaj slabše. Prav tako je zmotno prepričanje, da duševno zdravi posamezniki ne občutijo neprijetnih čustev (npr. žalost, jeza, strah …) ali da ne občutijo stresa in skrbi.
Pomembna razlika je ta, da se bo duševno zdrava oseba s težavami in izzivi v vsakdanjem življenju praviloma soočala uspešneje, bolj bo odporna na stres, svoje občutke (prijetne in neprijetne) pa bo učinkoviteje prepoznavala, uravnavala in izražala. Duševno zdrava oseba torej ni tista oseba, ki se težavami in neprijetnimi občutki ne bi soočala, pač pa se bo z njimi soočala uspešneje.
Pomembno si je zapomniti, da duševno zdravje ne pomeni le odsotnosti duševne bolezni. Pomeni več od tega – splošno dobro počutje, ki vključuje izpolnjenost posameznikovih potencialov.
Spodaj našteti vidiki pomembno pripomorejo k vzpostavljanju in ohranjanju našega duševnega zdravja, zato je pomembno, da smo nanje pozorni:
Zdravi in kvalitetni medosebni odnosi pomembno pripomorejo k boljšemu duševnemu zdravju, vendar niso nekaj, kar bi bilo samoumevno. Potrebno jih je (z)graditi in negovati. Zdravi medosebni odnosi temeljijo na vzajemnem spoštovanju, iskrenosti in pristnosti.
K dobremu počutju in dobremu duševnemu zdravju pomembno pripomore tudi zavedanje lastne vrednosti. Pomembno je, da ozaveščamo svoje dobre lastnosti ali tiste lastnosti, na katere smo pri sebi ponosni. Tudi samopohvala ob dosežkih in dogodkih, ki smo jih uspešno opravili, je zelo pomembna.
Ob številnih obveznostih ali stresnih trenutkih pogosto pozabimo na stvari, ki se odvijajo dobro in v skladu z našimi pričakovanji in željami. Namerno ozaveščanje in spominjanje na osebe, dogodke, stvari, za katere smo hvaležni, da so del našega trenutnega življenja, lahko pripomore k vzpostavljanju prijetnih občutkov sreče in miru.
Početi stvari, ki nas veselijo in ob katerih nam je prijetno, je izrednega pomena. Takšne dejavnosti pomembno pripomorejo k našemu dobremu počutju, krepitvi prijetnih občutkov in pomembno vplivajo na našo motivacijo. Med seboj smo si zelo različni, zato se razlikujejo tudi stvari, ki pripomorejo k naši razbremenitvi (npr. igranje kitare, branje, igranje videoiger, druženje s prijatelji, meditiranje, druženje z živalmi …).
Spanje je osnovna človekova potreba. Vpliva tako na naš imunski kot živčni sistem ter telesni razvoj. Ob pomanjkanju spanca je naš imunski sistem oslabljen, naše telo pa je bolj dovzetno za različna obolenja. Pomembno je torej poskrbeti za dovolj spanca (okrog 8 ur na noč) in za kakovosten spanec (miren, temen spalni prostor, ustaljen ritem uspavanja in prebujanja – zmeraj ista ura).
Zraven spanca je izredno pomemben tudi dnevni počitek, za katerega poskrbimo med posameznimi aktivnostmi in obveznostmi. Počitek oz. odmor si lahko vzamemo med različnimi dejavnostmi (npr. počitek od dela, počitek od fizične aktivnosti). Poznamo pasivni počitek, ki si ga lahko vzamemo npr. po napornem fizičnem delu, in aktivni počitek, ki si ga je pomembno vzeti med dejavnostmi, ki zahtevajo predvsem mirujočo držo, na primer med delom ali učenjem.
Naše zdravje je preplet tako fizičnega kot duševnega zdravja. Duševnega zdravja ni brez fizičnega zdravja, prav tako tudi obratno. Skrb zanju je zato izrednega pomena. Za fizično zdravje poskrbimo z redno zmerno telesno vadbo, rednim počitkom in zadostno količino spanja. Ne pozabimo tudi na zdravo prehrano in zadostno hidracijo.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.