V obdobju mladostništva in zgodnje odraslosti posamezniki veliko eksperimentirajo z odnosi, tako prijateljskimi, družinskimi, kot tudi romantičnimi. V teh obdobjih so še posebej pogoste zaljubljenosti, zaradi katerih doživljamo zelo močna čustva, tako prijetna (npr. presenečenje) kot tudi neprijetna (npr. razočaranje). Pri zaljubljenosti pomembno vlogo igra fizična privlačnost, zato je dobro vedeti, kaj vse lahko nanjo vpliva. Pri tem, da nam je nekdo všeč, sodelujejo različna čutila. Raziskave namreč kažejo, da so nam bolj privlačni posamezniki, ki nam »dišijo« (feromoni), pa tudi posamezniki, ki imajo v svojem imenu in priimku podobne črke, kot jih imamo mi sami. V ljubezni in zaljubljenosti se pogosto srečujemo tudi s fenomeni, kot so:
Halo učinek – opazimo eno pozitivno lastnost na osebi, nekaj, kar nam je všeč, pa ji pripišemo tudi druge pozitivne lastnosti, ki jih morda objektivno sploh nima ali pa tega v bistvu še ne vemo (če nas nekdo fizično privlači, mu lahko pripišemo, da je prijazen, dober, zabaven, zanesljiv, zaupanja vreden ipd.).
Učinek izpostavljanja – obrazi oseb, ki jih vidimo večkrat, so nam privlačnejši od tistih, ki jih vidimo prvič (z osebami, ki jih pogosto srečujemo tako pogosteje vstopamo v kontakt in jih bolje spoznavamo in imamo več priložnosti za vzpostavljanje odnosa).
Mladi imajo pogosto izkrivljena prepričanja o partnerski ljubezni (npr. da v zvezi ni konfliktov, da nas partner zmeraj v celoti sprejema …), zato je še toliko bolj pomembno, da izpostavimo sestavine zdravih romantičnih odnosov.
Ne moremo reči, da obstajajo pravi ali napačni odnosi. Naše raznolike osebnostne lastnosti, različne vrednote, potrebe in želje so dejavniki, ki vplivajo na to, da zdrav partnerski odnos ni pri vseh parih enak. Prav tako se lahko naš odnos z našim partnerjem_ko spreminja skozi čas, saj se spreminjajo tudi naše želje, vrednote in potrebe, tako se lahko zgodi, da si v različnih obdobjih svojega življenja želimo različnih stvari. V partnerskem odnosu se je potrebno ves čas prilagajati, zato je zelo pomembna naša zmožnost prilagajanja – tako zunanjim okoliščinam in spremembam kot spremenljivim željam in potrebam nas in naših izbrancev. Slednje lahko prepoznavamo in medsebojno uresničujemo le, če je v odnosu prisotna tudi odprta in iskrena komunikacija. Skupni cilji in želje so zelo pomembni, vendar moramo ohranjati tudi lastne cilje, izpolnjevati lastne interese in potrebe ter omenjeno sprejemati in podpirati tudi pri partnerju_ki. Znati moramo sprejemati skupne in lastne odločitve! Pravzaprav temeljna in najpomembnejša značilnost zdravih odnosov, ne glede na naše značilnosti, romantične preference, želje po spolnosti pa je medsebojno spoštovanje, ki temelji na zaupanju. Tukaj ne govorimo le o zaupanju v zvestobo, temveč prepričanje v to, da so partnerjevi_kini nameni pristni, dobri in spoštljivi. Zahteva odkritost, iskrenost, ohranjanje lastne in partnerjeve_kine integritete.
Tudi prepiri, nestrinjanja in neprijetni občutki so prisotni v zdravih odnosih. Na tak način lahko izražamo, kaj čutimo, česa si želimo. Če se nekdo ne strinja z nami, še ne pomeni, da nas nima rad. Pomemben je način reševanja težav. Pogovorimo se, asertivno izrazimo svoja čustva in misli ter poslušajmo, kako je situacijo občutil_a partner_ka, in kaj ima povedati. Težav nikoli ne rešujemo z nasiljem!
Včasih določenih razlik ne moremo premostiti in razmerje razpade. Ampak tudi po razpadu razmerja ne smemo gojiti sovraštva do osebe, ki smo jo nekoč imeli tako radi. Izogibajmo se maščevanju, deljenju kakšnih intimnih in sramotnih slik. Tudi kako prebrodimo razhod z določeno osebo je pokazatelj naše zrelosti.
Zelo pomembna sestavina zdravih odnosov je tudi telesna intimnost. Tukaj ne govorimo nujno samo o spolnih odnosih. Intimnost zajema tudi poljube na usta, na čelo, na lica, objeme, cartanje, spanje v isti postelji, občutek, da se lahko preoblačimo zraven partnerja, da smo lahko v kopalkah ali pa v najbolj razvlečenih cunjah …
Kdaj s telesno intimnostjo začeti, kaj komu odgovarja, česa si kdo želi in česa ne želi, je potrebno doreči v intimi obeh partnerjev.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.
