Vizualizacija je tehnika sproščanja, ki kombinira elemente sproščanja in preusmerjanja pozornosti. Naslavlja domišljijo, zagotovi varno zavetje za umiritev in spodbuja kreativnost.
Tehniko lahko izvajamo samostojno ali s pomočjo vodenja (v živo ali s posnetkom). Med vizualizacijo si predstavljamo, da smo na kraju ali v situaciji, ki nam je ugodna in sproščujoča. Lahko je to kraj, kjer smo kdaj že bili (npr. najljubši kotiček za preživljanje počitnic), lahko pa je tudi popolnoma izmišljen. V mislih si ustvarimo podobo mirnega kraja ali pomirjujočega dogodka (npr. gozd, obala morja, travnik …), pri čemer moramo biti čim bolj natančni – priporočljivo je, da vključimo vse čute: vid, sluh, voh, tip, okus, zaznavanje temperature in zaznavanje gibanja v prostoru. Pomislimo torej: Kaj vidimo? Kaj slišimo? Vonjamo, okušamo? Je zunaj toplo ali hladno? Na čem stojimo? Se česa dotikamo? Se gibljemo?
Na zaznave se povsem osredotočimo in skozi njih raziskujemo kraj, ki smo ga v mislih obiskali. Pomirjujoče podobe nas bodo počasi odpeljale v občutke miru in sproščenosti.
Vizualizacija se konča s počasnim prehodom iz domišljijskega sveta – z osredotočanjem na dihanje in zavedanjem dejanskega prostora, v katerem se nahajamo.
Če imamo na začetku težave z vizualizacijo, si lahko pomagamo z že pripravljenimi vodenimi vizualizacijami (nekaj jih najdeš spodaj). Tudi če je vizualizacija vodena od zunaj, je ključno, da si ustvarimo svojo podobo, s svojimi podrobnostmi in značilnostmi.
Za učinkovito izvajanje je potrebna redna vadba (in potrpežljivost).
Redno izvajanje tehnike vizualizacije pomaga pri:
Uležeš se na hrbet in zapreš oči. Mirno dihaš.
Predstavljaj si, da ležiš v gozdu na mehkem mahu tik pod drevesom. Kako visoko je to drevo!
Opazuj zeleno listje na njem. Listi plešejo sem ter tja.
Veter jih rahlo pozibava in se z njimi igra.
Včasih te po nosu požgečka nagajiv sončni žarek.
Tako je svetel in topel, kot da bi te hotel dvigniti.
Vstaneš in objameš to drevo. Kako je hrapavo!
Po njem se sprehajajo majhne mravlje in pridno nosijo hrano v svoj dom, ki je skrit pred tvojimi očmi.
Splezaš na drevo. Čisto počasi, da ne padeš dol. Z veje na vejo poleg tebe skače še veverica, ki išče svoje lešnike. Lepo jo pozdraviš in greš še višje.
Srečaš majhne lačne ptičke, ki veselo čivkajo, saj k njim prileti njihova mama s hrano.
Si na vrhu, na najvišji veji tega drevesa. Vse pod tabo je zeleno od krošenj dreves, nad tabo je modro nebo in toplo sonce.
Objame te še enkrat s svojim sončnimi žarki in te ponese nazaj na mehka tla, pokrita z mahom.
Tako. Tvoje potovanje je končano.
Počasi lahko odpreš oči in poveš, kaj si še videl_a na tem drevesu.
Uporabne povezave:
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.
