Kaj je duševno zdravje?
Naše zdravje prepogosto delimo na telesno in duševno, v resnici pa se zdravje odraža v vzajemnem prepletu obeh. Vsi vidiki telesnega zdravja (npr. telesna aktivnost, zdrava prehrana ipd.) so hkrati izredno pomembni vidiki duševnega zdravja, prav tako dejavniki duševnega zdravja močno vplivajo na telesno zdravje.
Kaj duševno zdravje sploh je?
Opredeljujemo ga kot stanje dobrega počutja, v katerem oseba uspešno razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, dela plodno in učinkovito ter tako prispeva v svojo skupnost.
Ljudje še vedno zmotno mislimo, da se oseba z dobrim duševnim zdravjem zmeraj počuti le dobro in prijetno. Temu ni tako. Vsak od nas se kdaj počuti boljše in kdaj slabše. Prav tako je zmotno prepričanje, da duševno zdravi posamezniki ne občutijo neprijetnih čustev (npr. žalost, jeza, strah …) ali da ne občutijo stresa in skrbi.
Pomembna razlika je ta, da se bo duševno zdrava oseba s težavami in izzivi v vsakdanjem življenju praviloma soočala uspešneje, bolj bo odporna na stres, svoje občutke (prijetne in neprijetne) pa bo učinkoviteje prepoznavala, uravnavala in izražala. Duševno zdrava oseba torej ni tista oseba, ki se težavami in neprijetnimi občutki ne bi soočala, pač pa se bo z njimi soočala uspešneje.
Pomembno si je zapomniti, da duševno zdravje ne pomeni le odsotnosti duševne bolezni. Pomeni več od tega – splošno dobro počutje, ki vključuje izpolnjenost posameznikovih potencialov.
Kako lahko prepoznamo osebo, ki je duševno zdrava?
Težko govorimo o tem, da je duševno zdravje nekoga le dobro ali slabo. Ustrezneje je govoriti o kontinuumu med dobrim duševnim zdravjem in duševnimi motnjami. Vsaka duševna stiska še ne pomeni duševne motnje. Duševne stiske so namreč večinoma prehodne in se pojavljajo ob večjih življenjskih spremembah (npr. izguba službe, ločitev, rojstvo otroka, smrt bližnjega …). Z njimi se srečujemo vsi.
Jasne ločnice med posameznimi deli kontinuuma ne obstajajo. Na kateri točki kontinuuma se nahajamo, je odvisno od številnih dejavnikov. Varovalni dejavniki, ki pomagajo krepiti in ohranjati naše duševno zdravje, in dejavniki tveganja, ki naše duševno zdravje slabšajo, imajo pomembno vlogo pri tem, kako se bomo soočali z različnimi življenjskimi situacijami. Vsak od nas pa se lahko znajde na katerikoli točki kontinuuma.
Kontinuum duševnega zdravja
HUDE DUŠEVNE MOTNJE
Motnje v stiku z resničnostjo, vedenje pod vplivom psihopatoloških doživljanj, nezmožnostskrbi zase
DUŠEVNE MOTNJE
Anksioznost, depresija, stresne motnje, bipolarna motnja
TEŽAVE Z DUŠEVNIM ZDRAVJEM
Slaba samopodoba, škodljivo pitje alkohola, težave s spanjem, težave z apetitom
DUŠEVNO ZDRAVJE
Dober odnos do sebe, dober odnos do drugih, uspešno reševanje težav
Pa se oba pola kontinuuma res izključujeta?
Velikokrat ljudje tudi napačno sklepamo, da posamezniki z diagnosticirano duševno motnjo (npr. depresijo, anksioznostjo, bulimijo …) ne morejo biti duševno zdravi. Pomembno je vedeti, da če posameznik duševno motnjo ustrezno zdravi (npr. s psihoterapijo in/ali zdravili) to najpogosteje prispeva k temu, da zmore učinkovito opravljati vsakodnevne naloge, hodi v šolo ali službo, ima urejeno in zadovoljno življenje, svoja čustva učinkovito prepoznava, uravnava in izraža ipd. Vse omenjeno so vidiki dobrega duševnega zdravja kljub diagnosticirani motnji. Osebe z diagnosticiranimi duševnimi motnjami se namreč s pomočjo zdravil, predvsem pa v procesu svetovanja in psihoterapije, lahko naučijo prepoznavati svoja občutja, jih uravnavati in izražati. Naučijo se soočanja z njimi.
Pomembno si je zapomniti, da se z bolečimi stiskami, težkimi preizkušnjami ter stresnimi situacijami srečujemo vsi. Od številnih dejavnikov (osebnih, družinskih, okoljskih) pa je odvisno, kako se s stisko soočimo. Med seboj smo si različni, zato je popolnoma razumljivo, da bomo za reševanje težav izbirali različne načine. Pri tem je pomembno, da izbiramo t. i. konstruktivne načine spoprijemanja s težavami, ki omogočajo ohranjanje oz. ponovno vzpostavljanje dobrega duševnega zdravja.
