Kako prepoznati nasilje
Nasilje je vsakršno vedenje, s katerim oseba zlorabi svojo moč (Veselič, 2007). Cilj je lahko nadzorovanje, ustrahovanje, škodovanje, ponižanje, razvrednotenje, odvzem moči, podreditev, izkoriščanje ali uničenje druge osebe/oseb. Pomemben element nasilja je torej neravnovesje moči med vključenimi osebami. Če med/po stiku z osebo čutimo katero izmed zgornjih čustev ali splošno nelagodje je dobro, da se o dogodku pogovorimo z osebo, ki ji zaupamo.
Povzročitelji nasilja si želijo moč in nadzor nad žrtvijo, da se ta počuti slabo in da so oni videti močnejši kot v resnici so. Povzročitelji nasilje izvajajo iz različnih razlogov, žrtve pa ob nasilju lahko doživljajo tako telesno kot tudi duševno bolečino.
Psihofizične posledice
Nasilje lahko prepoznamo tudi po njegovih psihofizičnih posledicah. Spodaj naštete težave so lahko posledica različnih težav v telesnem in duševnem zdravju, lahko pa so tudi posledice nasilja.
pomanjkanje energije, utrujenost, vrtoglavica, izguba teka, prebavne težave, kronične bolečine, alergije itd.
upad motivacije, povečanje stresa, povečanje tesnobe, kronična zaskrbljenost, pojav fobij, travma, napadi panike, otežena koncentracija, slabši spomin, motnje spanja, depresija, apatija, dvomi o lastnem zdravju, samomorilnost, občutki strahu, sramu, krivde, jeze, žalosti, nemoči in obupa
slabša samopodoba, občutki manjvrednosti, zmanjšano samozaupanje, pomanjkljiva skrb zase, motnje hranjenja, zloraba zdravil, alkohola in drog, samopoškodovanje, upad libida ali promiskuiteta
oteženo vzpostavljanje stikov, ohranjanje odnosov, družbena izolacija itd.
Nasilje je v otroštvu in mladostništvu precej pogosto, zato ni presenetljivo, če si se z njim že srečal_a, bodisi v vlogi žrtve, opazovalca_ke ali povzročitelja_ice.
Žrtev nikoli ni kriva za nasilje, ki se izvaja nad njo!
Za nasilje je zmeraj kriv_a in odgovoren_a povzročitelj_ica. Če se znajdeš v vlogi žrtve ali opazovalca_ke, čimprej poišči pomoč in podporo.
Če si priča nasilju, ne bodi zgolj opazovalec_ka. Opolnomoči se in spregovori, posreduj med nasiljem in povzročitelju pokaži in povej, da kar počne, ni okej! Če se nasilje nadaljuje kljub tvojemu posredovanju, se umakni in takoj poišči pomoč oseb, ki jim zaupaš. Pomoč zahtevaj tako dolgo, dokler se nekdo ne odzove in tebi ali žrtvi nudi pomoč in podporo. Zapomni si, v takšnem primeru ne gre za tožarjenje, temveč za zaščito svojih pravic ali pravic drugega, da je varen, spoštovan in svoboden.
Če poznaš nekoga, ki je ali je bil_a žrtev nasilja, bodi prijazen_a in odprt_a, pokaži mu_ji, da ni sam_a. Morda pa bo ravno to dovolj, da se žrtev opogumi in se zoperstavi povzrožitelju_ici ali nasilje prijavi odrasli osebi.
Dodatna literatura:
Veselič, Špela. 2007. Nasilje! Kaj lahko storim? Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo.
Dostopno na: https://drustvo-sos.si/wp-content/uploads/2019/10/Nasilje-kaj-lahko-storim_Priloga.pdf
