Zasvojenost je splošni pojem, ki se nanaša na koncepta tolerance in odvisnosti. Gre za ponavljajočo se uporabo določene substance do mere, da je uporabnik periodično ali kronično intoksiciran, da kaže nujnost zaužitja substance, ima velike težave pri prostovoljnem prenehanju ali zmanjšanju. Zasvojenost torej lahko razumemo kot duševno stanje, ki negativno vpliva na mnogo področij našega življenja – na mišljenje, vedenje, čustvovanje, odnose, družino, delo, šolo, telesno zdravje, finance, družbo itd. Hude težave na enem ali več področjih pa lahko prispevajo k nastanku drugih duševnih motenj.
Zanimivost:
Pri nekaterih ljudeh lahko uživanje psihoaktivnih substanc sproži tudi psihotične motnje, ki ostanejo tudi po tem, ko stanje omamljenosti mine.
Ko govorimo o zasvojenosti, se pogosto navezujemo na različne substance, npr. alkohol, marihuano, cigarete, kokain, heroin … Vendar pa poznamo tudi nekemične odvisnosti oz. vedenjske zasvojenosti, kar pomeni, da smo lahko zasvojeni tudi z vedenji in aktivnostmi, kot so igranje iger na srečo, spolnost, pornografija, hrana, odnosi, delo, nakupovanje, uporaba sodobnih tehnologij in drugo. Kemičnim in nekemičnim zasvojenostim je skupen odvisniški odnos, v prvem primeru do substance, v drugem pa do dejavnosti. Pri nekaterih vedenjih je težko ločiti običajno udejstvovanje od zasvojenosti, tehnologijo namreč uporabljamo skoraj vsi, pa to še ne pomeni, da smo vsi zasvojeni z elektronskimi napravami. O zasvojenosti govorimo, kadar postane neko vedenje prevladujoče, se pojavlja dnevno ali celo večkrat dnevno, ko je za posameznika to vedenje pomembnejše od šole, dela, hobijev in medosebnih odnosov. Ravno tako kot pri kemičnih odvisnostih se lahko ob prenehanju s škodljivo dejavnostjo pojavita abstinenčna kriza ali odtegnitveni sindrom. To je skupek neprijetnih telesnih in duševnih znakov, kot so slabost, tresenje rok, potenje, vsiljive misli, nespečnost itd.
Vedenjske zasvojenosti je težje prepoznavati in meriti kot kemične odvisnosti, v sodobni družbi pa mladim grozi vse več nekemičnih oblik odvisnosti. V Sloveniji imamo statistične podatke o zasvojenosti z internetom, videoigrami in igrami na srečo pri prebivalcih, starih od 15 do 64 let. Raziskava je pokazala, da 6,4 % uporabnikov interneta vseh starosti spada v kategorijo visokega tveganja za zasvojenost, pri mladih v starosti od 15 do 19 let pa je ta delež kar 17,1 %. Višje izobraženi posamezniki so bolj verjetno uporabniki interneta in ga tudi pogosteje uporabljajo prekomerno. Znake zasvojenosti kaže 4,3 % posameznikov, ki igrajo igre na srečo, ter 0,3 % posameznikov, ki igrajo videoigre. Videoigre najpogosteje igrajo posamezniki iz starostne skupine 15 do 19 let.
Mednarodna raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, v katero je vključena tudi Slovenija, je pokazala tudi, da 8,3 % mladostnikov izkazuje znake problematične rabe spletnih socialnih medijev ter da vsak peti 13-letnik igra računalniške igre vsak dan ali skoraj vsak dan, od tega jih slaba polovica (48,2 %) za igranje iger porabi 2–3 ure ali več na dan, ta odstotek pa s starostjo celo narašča. Desetina mladostnikov je izkazovala znake zasvojenosti z igrami. Kdaj tem mladim, zraven šole in obšolskih obveznosti, ostane čas za preživljanje čas z družino, hišnimi ljubljenčki, prijatelji ali za aktivnosti, kot so branje in sproščanje?
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.
