Čeprav se odraslim pogosto zdi, da je ravno obdobje mladostništva obdobje, ko smo bili najbolj brezskrbni in sproščeni, velikokrat pozabimo na to, kako smo se zares počutili v tem obdobju. Kljub številnim prijetnim in neponovljivim izkušnjam, je to obdobje, v katerem se srečujemo tudi s pogostimi občutki stresa. Pogovor o stresu je za mlade tako lahko izredno dragocen.
Pri stresu gre za ogrožajoč in neprijeten dogodek ali situacijo, za katero ocenimo, da ji nismo kos, je ne nadzorujemo oz. obvladujemo. To v nas sproži stanje napetosti, kar imenujemo stres. Stres je odziv našega telesa na ogrožajoč dražljaj, ki je lahko resničen ali namišljen.
Pomembno je poudariti, da dogodki ali dražljaji najpogosteje niso stresni sami po sebi, pač pa je občutenje stresa odvisno od naše ocene dogodka oz. situacije. Ljudje se med seboj razlikujemo, stvari ne doživljamo zmeraj enako, zato tudi enakih ali podobnih situacij ne doživljamo enako stresno. Nekaterim govorni nastop v šoli predstavlja veliko obremenitev in stres, medtem ko lahko druga oseba v takšnem nastopanju uživa, četudi se nam to kdaj zdi nemogoče. Tako je potrebno imeti zmeraj v mislih, da lahko različne osebe stres občutimo v različnih situacijah.
Najpogosteje omenjamo negativni stres ali distres, o katerem govorimo, kadar nek dogodek pri posamezniku sproži intenzivne občutke žalosti, nemoči, tesnobe, jeze in strahu, in ko stres, povezan s tem dogodkom, posameznika ohromi ter vpliva na njegovo vsakdanje delovanje.
Poznamo pa tudi pozitivni stres ali eustres. Ta predstavlja kratkotrajno in zdravo mero napetosti, ki jo lahko uspešno obvladujemo, hkrati pa nas lahko spodbuja in motivira za doseganje zastavljenih ciljev (npr. napetost pred pomembno tekmo).
Občutimo lahko vpliv na naše:
Izrednega pomena je, da občutke napetosti prepoznamo in se z njimi tudi soočimo. To lahko storimo na različne načine, pri čemer je dobro poskrbeti za fizično aktivnost, prehrano, dovolj spanca, pomemben varovalni dejavnik pa so tudi tehnike sproščanja. Te nam pomagajo pri povezovanju s samim seboj, pri umirjanju in osredotočanju našega uma in misli. Izrednega pomena so tudi zato, ker ne sprostijo našega telesa le takrat, ko smo pod stresom, pač pa lahko dolgoročno prakticiranje tehnik vpliva na nas tudi preventivno. Naslednjič, ko bomo občutili stres, bo naš stresni odziv manj intenziven ali pa bo lahko trajal krajše časovno obdobje. Tehnike sproščanja imajo številne pozitivne učinke tako na duševno kot tudi na telesno zdravje.
Poznamo različne tehnike sproščanja, vendar so začetna priporočila za večino tehnik podobna. Predvsem na začetku je tehnike sproščanja zaželeno vaditi v mirnem in nehrupnem okolju. Prav tako je priporočljivo, da nam je med izvajanjem določene vaje čim bolj udobno (ravno prav toplo, nismo lačni ali preveč siti ipd.). Neudobje nas namreč lahko odvrača od izvajanja. Zelo pomembna je tudi določitev termina izvajanja. Pri tem je bolje, da tehniko izvajamo vsak dan kratek čas (5 ali 10 minut), kot pa redkeje in dlje časa. Bolj ko vadimo, boljši postajamo.
Izvajanje vaj prilagodimo sebi in svojim zmožnostim. V kolikor si na začetku postavimo zelo visoke cilje v zvezi z določeno tehniko, lahko ob morebitnem neuspehu ali nezmožnosti izvajanja določene vaje občutimo frustracijo ali dodaten stres, medtem ko je popolnoma razumljivo, da vaje ne zmoremo v prvo izvesti dobro ali enako kot vaditelj, če omenjeno šele poskušamo. Bolj kot dosledno in strogo upoštevanje navodil je pomembno, da prisluhnemo svojemu telesu.
Najpogostejše tehnike sproščanja se navezujejo na naše dihanje, sproščanje naših misli in usmerjanje našega miselnega toka. Tako poznamo različne dihalne vaje, različne tehnike mišične relaksacije in tehnike vizualizacije).
Pri prvih poskušamo sprostitev doseči preko osredotočanja na svoje dihanje, pri tehniki postopne mišične relaksacije želimo sprostitev doseči s posvečanjem pozornosti svojim mišicam in mišičnim skupinam, ki jih v prvem koraku krčimo, nato pa tudi sproščamo. Vizualizacija nam pomaga sprostitev doseči z ustvarjanjem pomirjajočih miselnih podob.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.
