TRIALOG

Pojdi na "Potrebujem Pomoč"

Vrste nasilja

V strokovni literaturi se najpogosteje omenjajo štiri osnovne vrste nasilja:

Psihično nasilje

zloraba moči brez uporabe fizične sile; z vedenjem, besedami; npr. žaljenje, neprestano kritiziranje, grožnje, zasmehovanje, poniževanje, gaslighting (prepričanje osebe, da se ji meša), preprečevanje stikov z bližnjimi, širjenje lažnih govoric, nadzorovanje (npr. pregled zasebnih sporočil).

FIZIČNO NASILJE

zloraba fizične moči, navadno usmerjena na telo in življenje žrtve, lahko tudi na njeno imetje; npr. klofutanje, brcanje, udarci z roko ali predmeti, odrivanje ali porivanje, ožiganje kože, neželeno striženje las, davljenje ali dušenje, odrekanje ali siljenje s hrano, napadi z orožjem, umor.

SPOLNO NASILJE

kakršnokoli dejanje spolne narave, ki jih oseba čuti kot prisilo – pomembna je distinkcija, da oseba ni nujno fizično prisiljena v dejanje (npr. nezmožna premikanja), prisile so pogosto psihološke; npr. nezaželeno otipavanje, komentiranje telesa, neželeno slačenje, dotikanje telesa, ko si oseba tega ne želi ali v to ne privoli, siljenje gledanja pornografije, siljenje v kakršnikoli spolni odnos s storilcem ali kom drugim, siljenje k masturbiranju, prepovedovanje uporabe kontracepcije, odstranitev kondoma brez predhodnega soglasja druge osebe, posilstvo.

EKONOMSKO NASILJE

vse oblike nadvladovanja, nadzorovanja, izkoriščanja, poniževanja žrtve s pomočjo preživetvenih sredstev, vključno z odrekanjem dostopa do zaslužka; npr. omejevanje pravice do zaposlitve, odvzem denarja.

Obstajajo tudi druge oblike nasilja, ki so pogosto kombinacija teh osnovnih štirih.

Zanemarjanje

oblika nasilja, kadar povzročitelj nasilja opušča skrb za žrtev, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.

Zalezovanje

naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.

Diskriminacija

vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti.

Nasilje lahko ločimo tudi na podlagi prostora, kjer se dogaja (npr. nasilje v šoli, spletno nasilje, nasilje na delovnem mestu), na podlagi odnosa med povzročiteljem nasilja in osebo, ki nasilje doživlja (medvrstniško nasilje, intimnopartnersko nasilje, institucionalno nasilje), na podlagi pripadnosti določeni skupini (nasilje nad priseljenci, nasilje nad starejšimi, nasilje nad pripadniki LGBT+ skupnosti, nad osebami z motnjami v razvoju) in drugimi. Ne glede na prostor, odnos ali pripadnost določeni skupini je lahko nasilje psihično, fizično, spolno, ekonomsko ali kombinacija različnih vrst nasilja.

Literatura

 

Veselič, Špela. 2007. Nasilje! Kaj lahko storim? Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo.

Dostopno na: https://drustvo-sos.si/wp-content/uploads/2019/10/Nasilje-kaj-lahko-storim_Priloga.pdf

 

Kolbert, J. B. et al. (2019). Medvrstniško nasilje nad lezbičnimi, gejevskimi, biseksualnimi, transspolnimi dijaki in dijaki, ki so v procesu odkrivanja lastne spolne usmerjenosti (LGBTQ), kot ga zaznavajo učitelji, na vzorcu dijakov iz jugozahodne Pensilvanije. Časopis za kritiko znanosti, 47(275), 45–65 (https://www.ckz.si/arhiv/275/CKZ_275_04_Kolbert%20in%20dr.pdf).

 

Zakon o preprečevanju nasilja v družini: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5084

 

Zakon o varstvu pred diskriminacijo: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7273

Povej nam, kaj meniš o platformi!