Samopodoba je naša predstava o tem, kdo smo, kakšni smo in kako se odzivamo na vsakdanje dogodke. Je tisto, kar mislimo o sebi – gre za prepričanja in predpostavke, ki jih izoblikujemo v odnosu do sebe.
Samopodoba oz. to, kako sami sebe vidimo, vpliva na naše notranje počutje, kako se vedemo in kakšne odločitve sprejemamo. Pomembno je, kakšna prepričanja in kakšen odnos gojimo do sebe. Pozitivna samopodoba ne pomeni, da moramo o sebi misliti le dobro ali da se ne zavedamo svojih pomanjkljivosti in stvari, ki jih lahko izboljšamo. Pač pa se kljub stvarem, ki jih morda želimo izboljšati, zavedamo tudi tistih stvari, zaradi katerih se imamo radi in smo ponosni nase. Pomembno je, da se opominjamo in krepimo tiste stvari, ki so nam prijetne, v katerih smo dobri.
Dobro je, da so mladi seznanjeni s številnimi vidiki, s katerimi se povezuje pozitivna samopodoba.
Samopodobo izoblikujemo pod vplivom številnih dejavnikov. V obdobju mladostništva v ospredje stopajo predvsem vrstniški odnosi, želja po pripadnosti in sprejetosti. V obdobju mladostništva bolj kot prej ali kasneje v življenju pride v ospredje tudi primerjanje s svojimi vrstniki. Ta proces poteka v navezavi na naše odnose z drugimi, pa tudi v navezavi na sporočila, ki jih dobivamo od drugih, ali tista, ki nam jih posredujejo mediji. Trenutno smo v obdobju, ki zaradi tehnološkega napredka omogoča, da smo nenehno obkroženi s številnimi informacijami o tem, kaj je zaželeno in kakšni bi morali biti, kaj imeti. Obdani smo tudi z informacijami o tem, kakšni so drugi in kaj počnejo drugi – pri tem lahko hitro spregledamo (ne)resničnost teh informacij.
V pogovoru z mladimi je tako potrebno poudariti, da nikoli nismo vsi enako dobri v vsem, vendar to ne pomeni da nismo dobri ali uspešni. Nenazadnje vsem tudi niso enako pomembne vse stvari. Nikoli si ne bomo vsi želeli biti plesalci ali vsi dobri tekači. Vendar včasih na to pozabimo.
Pri krepitvi in ohranjanju pozitivne ter zdrave samopodobe so nam lahko v pomoč tudi številne tehnike za samopomoč. Pomagamo si lahko tako, da se redno in načrtno (npr. ob jutrih ali določenem drugem delu dneva) spomnimo na svoje dobre lastnosti ali tiste lastnosti, na katere smo pri sebi ponosni. Pomembno je, da poskušamo ozavestiti in se pohvaliti za dosežke in dogodke, ki smo jih uspešno opravili. V pomoč nam je lahko tudi, da ob koncu dneva načrtno »pregledamo« celoten dan in se pohvalimo za stvari, ki smo jih dobro opravili. Pomembno je tudi, da se ne osredotočamo zgolj na naš cilj ali rezultate, pač pa tudi na pot in trud, ki ga vlagamo v doseganje nekega cilja.
Zavedati se svoje vrednosti in dobrih lastnosti ne pomeni, da si ne želimo nekaterih stvari pri sebi spremeniti ali jih nadgraditi, pač pa pomeni, da se kljub prizadevanju za spremembe in izboljšanje še zmeraj cenimo in spoštujemo.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.
