Pri iskanju ustrezne strokovne pomoči nam je v veliko pomoč že to, da vsaj približno vemo, kakšna je narava naše težave. Sami pri sebi moramo v prvi vrsti torej preveriti, kaj doživljamo. Ali gre za stres? Gre za jezo? Ali imamo težave pri vzpostavljanju odnosov? Ali imamo težave s spanjem? Pomembno je vedeti, da nobena težava ni ‘premalo pomembna’, da bi zanjo poiskali pomoč. Ljudje smo si različni, imamo različne izkušnje, prav tako so nam različne stvari v življenju pomembne, zato potrebujemo pomoč in pogovor ob različnih situacijah.
Enostavnega odgovora na to, kakšna je prava oblika pomoči, žal ni. Lahko pa sledimo spodnjim nasvetom, da se poskušamo najbolj približati izbiri, ki nam bo najbolj ugajala glede na naše značilnosti, zmožnosti in želje.
Ker je finančno stanje posameznika pomemben faktor pri iskanju pomoči na področju duševnega zdravja, je na začetku smiselno preveriti brezplačne možnosti. Na enem mestu smo zbrali brezplačne vire pomoči, ki si jih lahko ogledaš tukaj.
Ko se soočamo s težavami v duševnem zdravju, se lahko obrnemo tudi na osebnega zdravnika. Njemu predstavimo težave, ki nas pestijo, in on nas z napotnico napoti k strokovnjaku, ki se mu zdi najbolj primeren, da bi nam lahko pomagal. Za obisk psihiatra in psihologa nam zdravnik lahko izda napotnico, se pa lahko k strokovnjaku naročimo tudi brez napotnice, direktno na Centru za duševno zdravje. V Sloveniji imamo regijske Centre za duševno zdravje odraslih ter otrok in mladostnikov, ki jih lahko najdeš na tem seznamu.
Na trgu je tudi mnogo zasebnih ponudnikov, ki psihološko pomoč ponujajo samoplačniško.
Kdo so strokovnjaki, ki nam lahko pomagajo ob težavah v duševnem zdravju, lahko preveriš na tej povezavi.
Ko smo pri sebi prepoznali težavo, se posvetovali pri osebnem zdravniku ali po svoji presoji izbrali, kakšne vrste strokovnjaka iščemo, ter se odločili, na kakšen način bi želeli vstopiti v terapevtsko obravnavo, moramo v naslednjem koraku izbrati točno določenega strokovnjaka, ki ga bomo kontaktirali. To lahko storimo tako, da si pogledamo baze kontaktov strokovnjakov ali pa za priporočilo povprašamo znanca, ki je že obiskal kakšnega strokovnjaka. Če nam strokovnjak, ki nam ga priporoči znanec, ni po godu, ni s tem nič narobe, seveda lahko izberemo tudi koga drugega.
Po tem, ko si ustvarimo ožji izbor strokovnjakov, na katere se je glede na specifiko naše stiske smiselno obrniti po pomoč, je zelo pomembno, da za vsakega posamezno preverimo strokovno ozadje. Če smo strokovnjaka izbrali iz zgoraj navedenih seznamov, so jih društva in zveze že preverile in imajo ustrezno strokovno ozadje. To pomeni, da je posameznik pridobil formalno izobrazbo, ki ga je primerno usposobila na področju psihološke pomoči in mu omogoča psihoterapevtsko obravnavo. Formalna izobrazba, ki to zagotavlja, je pridobljena na področju psihiatrije, psihologije in psihoterapije. Strokovno ozadje, ki lahko dodatno pripomore k izbiri strokovnjaka, so lahko dodatna izobraževanja na področju psihologije in psihoterapije, navedbe izkušenj ter supervizije.
Ker področje psihoterapije v Sloveniji formalno še ni urejeno, obstaja veliko psihoterapevtov, ki so se za pridobitev naziva udeležili zgolj krajših tečajev in nimajo predznanja na področju duševnega zdravja ali svetovanja. Takšni posamezniki niso dovolj dobro usposobljeni za izvajanje terapevtskih storitev, kar pomeni, da vam pri spoprijemanju s stisko ne morejo in ne znajo ustrezno pomagati.
Vzpostavljanje odnosa je ena izmed najpomembnejših sestavin psihoterapije, zato je pomembno, da izberemo osebo, ki ji lahko zaupamo, s katero se lahko povežemo, da se v odnosu dobro počutimo. Vsi ustrezno šolani strokovnjaki so sicer usposobljeni za delo s klienti različnih spolov in starosti, vendar je zaradi različnih osebnih preferenc glede spola in starosti terapevta tudi to eden izmed pomembnih faktorjev pri odločitvi. Pri izbiri strokovnjaka je tako čisto v redu, če upoštevate lastne preference in niste objektivni.
Poznamo tudi več različnih terapevtskih modalitet in pristopov, ki jih strokovnjaki na področju duševnega zdravja vpeljujejo v svoje delo. Po modalitetah se terapije delijo na individualne, skupinske, kombinirane, partnerske in družinske. Po pristopih jih v grobem delimo na 4 skupine pristopov, ki pa imajo še podvrste.
poseže v celotno osebnost in njene temelje, ki se skrivajo v našem nezavednem ter primarnih družinskih odnosih.
izhaja iz predpostavke, da naše misli vplivajo na naša čustva in vedenje. Ta pristop je navadno usmerjen na trenutne težave, lajšanje njihovih simptomov in vzpostavljanja nadzora nad njimi.
je namenjena reševanju težav v odnosih med parterjema oziroma med družinskimi člani, z doseganjem vzajemnega razumevanja in spoštovanja, oblikovanja zdravega in podpornega okolja, razumevanjem dinamike medosebnih odnosov med člani ter učinkovite komunikacije in razreševanja konfliktnih situacij.
Ko izberemo strokovnjaka, ki se nam po priporočilih, pregledanih objektivnih podatkih ter upoštevanju naših lastnih preferenc zdi najprimernejši, pride na plano še najpomembnejši faktor. Strokovnjaki na področju duševnega zdravja in posamezniki, ki se obrnejo po pomoč, v procesu sodelujejo. Zato je ob iskanju primernega strokovnjaka zelo pomembno, kako se z nekom ujamemo, da bomo lahko razvili zaupljiv odnos, v katerem se bomo počutili varno, da bomo lahko odkrito razkrivali in delili najintimnejša doživetja ter bomo opolnomočeni za reševanje težav, ki nas pestijo. V veliko pomoč pri odločitvi nam je lahko klic na številko, ki jo ponudnik navaja, ali obisk na licu mesta, saj lahko preko pogovora in prvega vtisa bolje ocenimo, ali se s svetovalcem ujamemo ali ne.
Ne glede na to, ali smo določenega strokovnjaka poiskali sami ali smo ga izbrali na priporočilo znanca ali osebnega zdravnika, lahko, v kolikor se v terapevtskem odnosu ne počutimo ugodno ali menimo, da nam določen pristop ne bo pomagal, strokovnjaka zamenjamo. Priporočljivo je, da se o tem najprej odkrito pogovorimo s strokovnjakom, ki ga trenutno obiskujemo, saj mogoče pridemo do uvida, zakaj terapija ne bi bila uspešna, prav tako pa nam tudi on lahko poda kakšne napotke in priporočila, kdo ali kakšen pristop bi bil pri reševanju naših specifičnih težav primernejši.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.