TRIALOG

Pojdi na "Potrebujem Pomoč"

Strokovnjaki na področju duševnega zdravja

Kdo je strokovnjak na področju duševnega zdravja?

V prvi vrsti se lahko, kadar se soočamo s težavami v duševnem zdravju, obrnemo na najbližjo svetovalno službo, kjer so lahko zaposleni psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi in defektologi. Svetovalna služba je lahko ravno zaradi številnih poklicev, ki se tam zaposlujejo, najhitrejša točka, kjer najdemo osebe, ki so usposobljene za prepoznavanje težav v duševnem zdravju in nudenje psihosocialnega svetovanja. Svetovalni delavci delujejo v centru za socialno delo ali v svetovalni službi v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Tudi če o svojih težavah ne želimo govoriti s svetovalcem, ki je vpet v naše šolsko ali delovno okolje, so vendarle lahko prav ti ljudje tisti, ki nam lahko pomagajo najti drugega strokovnjaka in nas usmerijo na pravi naslov. 

 

Strokovno pomoč pri srečevanju s težavami v duševnem zdravju ali ob duševni motnji nam lahko nudi psihiater, psiholog ali psihoterapevt.

 

Vsi navedeni strokovnjaki se pri svojem delu poslužujejo različnih modalitet in terapevtskih pristopov. Kako izberemo ustrezno in sebi primerno strokovno pomoč, pa lahko prebereš na tej povezavi.

PSIHIATER

Psihiater je po izobrazbi doktor medicine, ki je po končanem študiju na Medicinski fakulteti opravil specializacijo iz psihiatrije. Zaposleni so zgolj na področju zdravstva, torej delajo v zdravstvenih domovih, bolnišnicah ali v samostojni praksi, vendar ne izvajajo psihološkega testiranja. Ukvarjajo se z diagnosticiranjem in zdravljenjem težjih duševnih motenj, pri čemer predpisujejo tudi zdravila. Torej bi lahko celo rekli, da je psihiater bolj strokovnjak s področja duševnih motenj in ne samega duševnega zdravja in preventive.

PSIHOLOG

Psiholog ima uradni naziv univerzitetni diplomirani psiholog ali magister psihologije in izvaja psihološka testiranja na področju osebnosti ali inteligentnosti, ocenjuje, ali je nekdo primeren za delovno mesto, prav tako pa lahko oceni, ali ima posameznik težave v duševnem zdravju ter ali je prisotna duševna motnja. Psihologi na podlagi raziskovanja klientovih miselnih in vedenjskih vzorcev izvajajo tudi psihološka svetovanja, ki so namenjena podpori ljudem v težkih življenjskih situacijah in opolnomočenju pri življenjskih odločitvah. Delujejo na različnih področjih, in sicer v izobraževanju (vzgojno-izobraževalne ustanove, kot so šole in vrtci), zdravstvu, socialnem varstvu, gospodarstvu (kadrovske službe, službe za odnose z javnostmi) ter v javni upravi (vojska, policija, sodstvo). 

Po uspešno končanem psihološkem izobraževanju lahko posameznik opravi še pripravništvo in strokovni izpit iz klinične psihologije ter specializacijo in specialistični izpit ter tako postane specialist klinične psihologije. Ne psiholog in ne klinični psiholog ne zdravita z zdravili. Klinični psiholog skozi proces specializacije opravlja tudi izobraževanje iz psihoterapije.

psihoterapevt

Psihoterapevt v Sloveniji ni uradno reguliran poklic, kar dopušča možnost, da se za psihoterapevta izdaja nekdo, ki nima ustrezne izobrazbe in referenc. Zato moramo biti na tem področju še posebej previdni. Psihoterapevt mora namreč zaključiti fakultetni program iz humanističnih ved (psihologija, sociologija, socialno delo, tudi medicina) in opraviti podiplomski študij psihoterapije. V okviru študija opravi terapevtske treninge in gre skozi lastni proces psihoterapije. Psihoterapevti delajo v inštitutih, društvih, zdravstvu ali večinoma v privatni praksi. Ukvarjajo se s pomočjo ljudem, ki so se znašli v težki življenjski situaciji, imajo težave v odnosih, težave z osamljenostjo, samozavestjo ali bi radi v življenju kaj spremenili. Psihoterapija je dolgotrajen proces, ki ga s specifičnimi vprašanji vodi psihoterapevt in skozi katerega posameznik prepoznava svoje življenjske vzorce, išče izvor svojih težav ter dosega cilje, ki si jih je v terapevtskem odnosu zastavil.

Navedeni izobrazbeni profili se lahko tudi prekrivajo in je psihoterapevt po osnovni izobrazbi psiholog ali pa psihiater.

Iztočnice za pogovor

  • Če bi želel_a v svojem življenju kaj spremeniti, na koga bi se obrnil_a?
  • Koga bi poklical_a ali obiskal_a, če bi imel_a nizko samopodobo?
  • H komu bi napotil_a prijatelja, ki bi si želel vzpostavljati boljše medosebne odnose z vrstniki/družino/prijatelji?
  • Na koga bi se obrnil_a, če bi se srečal_a s težavami v duševnem zdravju?
  • Ali poznaš koga, ki je že obiskal strokovnjaka, ko se je soočal s težavami v duševnem zdravju? Ali veš, katerega strokovnjaka je obiskal?
  • Ali veš, kdo so strokovnjaki, ki ti lahko pomagajo, kadar se dlje časa slabo počutiš?
  • Ali poznaš strokovnjake na področju duševnega zdravja?

Dodatne aktivnosti na to temo

  • Zagotavljanje mladim informacij o tem, kje lahko poiščejo pomoč (kontakti svetovalnic, priporočila za samoplačniške strokovnjake, knjižica Kam in kako po pomoč?)
  • Izobraževanja za starše, kdo so strokovnjaki na področju duševnega zdravja, v okviru roditeljskih sestankov.
  • Izobraževanja za starše, kako prepoznati težave v duševnem zdravju pri otrocih, v okviru roditeljskih sestankov.
  • Izobraževanja za učitelje in profesorje, kako prepoznati težave v duševnem zdravju pri učencih/dijakih/študentih.
  • Z mladimi izpeljite aktivnost “Miti in resnice o strokovni pomoči“.

Povej nam, kaj meniš o platformi!