Medvrstniško nasilje je ciljno usmerjeno, praviloma ponavljajoče vedenje ali pa tudi hujši enkraten dogodek ene osebe ali skupine posameznikov nad vrstnikom, vrstnico ali vrstniško skupino, med katerima oz. katerimi je moč neenakomerno porazdeljena.
Pri medvrstniškem nasilju gre za zelo raznoliko vrsto dejanj, s katerimi izvajalec nasilja želi žrtev namerno nadzorovati, jo ponižati, prestrašiti ali ji škodovati.
Poznamo različne vrste nasilja, ki pa se pogosto tudi medsebojno povezujejo (npr. telesne poškodbe pri žrtvi skoraj zmeraj povzročijo tudi čustveno stisko, ki se povezuje s psihičnim nasiljem). Poznamo:
Poznamo direktno nasilje, ki vključuje nasilna dejanja, ki jih izvajalec nasilja izvaja nad žrtvijo, in posredno nasilje, ki predstavlja nasilna in agresivna vedenja, ki zraven izvajalca nasilja in žrtve vključujejo tudi druge ljudi, t. i. opazovalce.
Odgovornost za izvajanje nasilja je zmeraj na strani tistega, ki nasilje izvaja. Žrtev nikoli ni kriva za to, da se nad njo izvaja določena oblika nasilja. Prav tako pa imajo izredno pomembno vlogo tudi opazovalci (vrstniki, sošolci, prijatelji, učitelji, sorodniki …).
Pomembno je, da mlade ozaveščamo o značilnostih in posledicah medvrstniškega nasilja in jih spodbujamo tudi k poročanju o nasilju. Potrebno jim je pojasniti, da poročanje nasilja ne pomeni »tožarjenja«, katerega namen je povedati nekomu o nečem zgolj zato, da bi določeno osebo spravili v težave. Poročanje o problemu pomeni poiskati pomoč, da bi zaščitili svojo pravico, da smo spoštovani, svobodni in varni, ali da bi zaščitili pravice nekoga drugega. Iskanje pomoči je zmeraj pogumno in je zmeraj pravilna odločitev. Spodbujati in opogumljati moramo tako žrtve nasilja kot tudi opazovalce le-tega.
Vloga opazovalcev oz. prič je izredno pomembna. Žrtve nasilja namreč velikokrat sprva težje prepoznajo, da se nad njimi izvaja določena oblika nasilja. Poročajo o tem, da se pogosto presprašujejo o tem, ali je to, kar se jim dogaja, zares krivično, ali pa bi morda morali biti sami bolj »močni« in bi morali »zdržati« takšne pritiske. Dodatno stisko in občutke nemoči ali zavrnitve lahko povzroči tudi zavedanje, da je nasilje nad njimi morda opazno in da ga opazijo tudi drugi, vendar o tem molčijo in ne storijo ničesar.
Mlade moramo ozaveščati tudi o posledicah nasilnih vedenj. Te so lahko manj ali bolj opazne, vendar so zmeraj prisotne. Lahko se kažejo v vedenjskih spremembah, kot je umik iz družbe, zadrževanje zase, odsotnost od pouka, opuščanje aktivnosti, ki jih je oseba marala ipd. Prav tako se lahko posledice kažejo na telesni ravni (npr. težave s kožo, težave s spanjem, pomanjkanje apetita …). Manj opazne so psihološke posledice, ki se odražajo kot čustvene in razpoloženjske spremembe (npr. občutki tesnobe, strahu, nemoči, sramu …). Če se z omenjenimi občutki ne zmoremo ali ne znamo soočati, lahko privedejo tudi do resnejših posledic in težav v duševnem zdravju ali tudi do duševnih motenj (npr. depresija, anksioznost).
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.
