Vzpostavljanje in ohranjanje zdravih in kvalitetnih medosebnih odnosov je pomembna naloga vsakega od nas. Morda ravno v obdobju mladostništva ta naloga še nekoliko bolj stopa v ospredje, saj so vrstniki vem tem času izrednega pomena.
Mladi pogosto zmotno mislijo, da dobri medosebni odnosi pomenijo, da se z nekom zmeraj odlično razumemo, se ne prepiramo, se strinjamo v večini dilem ipd. Temu ni tako, niti v obdobju mladostništva niti v kasnejših življenjskih obdobjih, zato je z mladimi potrebno govoriti o tem, kakšni so kvalitetni medosebni odnosi in zakaj so pomembni.
Mladim lahko predstavimo izsledke Harvardske študije odraslega življenja, v kateri so skozi leta raziskovali, kaj je tisto, kar ljudi osrečuje in jih dela zdrave. Avtorji raziskave pojasnjujejo, da so to dobri odnosi in vezi, ki jih pletemo z drugimi ljudmi. Rezultati študije namreč kažejo, da so posamezniki, ki se počutijo tesneje povezani s svojo družino, prijatelji in lokalno skupnostjo tisti, ki kot starostniki poročajo o močnejših občutkih sreče, hkrati pa izkazujejo tudi boljše telesno in duševno zdravje.
Ni pomembna kvantiteta odnosov z drugimi, pač pa kvaliteta.
Ljudje smo si med seboj zelo različni. Razlikujejo se naša prepričanja, stališča, želje, interesi in posledično tudi stvari oz. lastnosti, ki jih cenimo v medosebnih odnosih. To je popolnoma razumljivo. Kljub različnim stvarem, ki so nam v odnosih pomembne, pa lahko rečemo, da sta za zdrave in kvalitetne medosebne odnose izredno pomembna medsebojno spoštovanje in sprejemanje.
Bistven vidik kvalitetnih medosebnih odnosov je tudi medsebojno zaupanje. Pomembno je namreč, da so naši nameni v odnosu iskreni in pristni, hkrati pa zaupamo tudi v to, da so iskreni tudi nameni druge osebe v odnosu, ne glede na to ali gre za partnerja ali tesne prijatelje. Potrebno je tudi izpostaviti, da dobri medosebni odnosi ne pomenijo, da se zmeraj dobro razumemo ali se nikoli ne prepiramo. Bolj kot to, da se z osebo, ki nam je blizu, spremo, je pomembno to, kako poskušamo spor razrešiti in težavo premostiti. V pomoč nam je lahko to, da se poskušamo zavedati ali sami sebe opomniti, da imamo tudi v trenutku spora ali nestrinjanja pred sabo osebo, ki jo imamo radi, jo cenimo in nam je zanjo mar, četudi v tistem trenutku, zaradi občutkov jeze, žalosti, razočaranja ipd., to težje vidimo. Seveda je izrednega pomena, da izrazimo svoje občutke nestrinjanja, jeze ali žalosti, vendar je pomembno tudi, kako to naredimo.
V zdravih in kvalitetnih medosebnih odnosih je pomembno, da ima vsak od nas priložnost izraziti, kako se počuti in kaj ga je prizadelo. Pri tem je zelo pomembno, da povemo predvsem katera so tista dejanja, ki so nas prizadela (npr. »Prizadelo me je, ko si rekel_a, da ti je vseeno zame.«). Prav tako je zelo pomembno, da imamo priložnost biti iskreni in odkriti, vendar ne nesramni. In ne pozabimo, to je hkrati tudi naša dolžnost.
Kvalitetni medosebni odnosi niso samoumevni, so nekaj, kar je potrebno (z)graditi in zanje nenehno tudi skrbeti.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.
