Preglej priporočila drugih ali deli z nami svojega!
Priporočam vsem, ki bi radi izboljšali svoje počutje, tudi če nimajo težav v duševnem zdravju. Podcast vsebuje kratke epizode v angleščini, ki se dotikajo tem, s katerimi se v življenju srečamo vsi. Poleg vzbujanja sočutja do samega sebe in drugih ponudi tudi rešitve za konkretne situacije, v katerih se počutimo ujete.
Povezava:
in na drugih platformah, ki imajo podcaste.
Priporoča: Tjaša
Rupi Kaur je v zadnjih letih postala izjemno znana avtorica. Kljub temu da so tudi ostale knjige vsekakor vredne branja, njen prvenec ostaja ena mojih ljubših knjig, h kateri se vedno znova vračam. Priporočam vsem, ki se včasih počutijo malce zmedene, ki veliko čutijo in to težje ubesedijo, ki iščejo notranji mir. Gre za poezijo, vendar je moderna in lahko razumljiva, tudi če sicer poezije ne beremo.
Spletna knjigarna (angleška, originalna različica) >
Spletni knjigarna (slovenski prevod) >
Priporoča: Tjaša
Zbirka desetih zgodb iz terapevtske prakse, ki jih opisuje avtor (in v katerih sam nastopa kot terapevt). Priporočam vsem, ki jih zanima duševno zdravje in/ali terapevtski poklic, pa tudi vsem, ki bi radi bolje razumeli ljudi okoli sebe. Avtor z izborom zgodb in načinom pripovedovanja izzove marsikatero čustvo, za katerega nismo niti vedeli, da je zakopano.
Priporoča: Tjaša
Sledimo življenjem več srednješolskih likov, ko se spopadajo s prvimi spolnimi izkušnjami, odkrivanjem samega sebe, trenjem v odnosih s starši, željo po pripadnosti skupini sovrstnikov. Priporočam vsem mladostnikom, saj so vključene različne spolne identitete, spolne usmerjenosti in druge osebne okoliščine, prav tako pa so ponujeni odgovori na številna vprašanja, ki se jih pogosto bojimo (mladi vprašati, starši pa odgovoriti).
Priporoča: Tjaša
Popolna življenja višjega razreda žensk v manjšem mestu so vse prej kot to; vključujejo pretekle dogodke, ki bi jih raje pozabile, medosebno zavist in odnose, v katerih je za zaprtimi vrati prisotno nasilje. Serija odlično prikazuje kompleksnosti tovrstnih odnosov in jo zaradi boljšega razumevanja intimno-partnerskega nasilja priporočam vsem, ki stari 18 let ali več.
Priporoča: Tjaša
Ameriška profesorica Brené Brown je strokovnjakinja za sram in strah, ki je napisala že veliko odličnih knjig. Sprejemanje same_ga sebe, vključno s svojimi nepopolnostmi, od nas zahteva pogum in ranljivost. Knjiga Darovi nepopolnosti nas pri tem prijazno spodbuja in nas uči, kako se lahko prenehamo oklepati idej, kakšni bi »morali biti«, in se sprejmemo takšne, kot smo.
Priporoča: Mateja
V poučnih, razumljivih in empatičnih videih nam terapevtka Emma McAdam pomaga na poti samospoznavanja, soočanja s stiskami, krepitve lastnega duševnega zdravja in skrbi za boljše medosebne odnose.
Priporoča: Mateja
Simpatični kratki animirani videi naslavljajo različne teme s področja psihologije in filozofije. Majhni zalogajčki introspekcije in samospoznavanja.
Priporoča: Mateja
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.