TRIALOG

Pojdi na "Nudim Pomoč"

Kaj je nasilje?

Nasilje je zloraba moči in agresija do ene osebe ali skupine oseb s strani povzročitelja_ice nasilja, ki je prav tako lahko ena, dve ali več oseb oz. skupina. Cilj nasilja je lahko nadzorovanje, ustrahovanje, škodovanje, ponižanje, razvrednotenje, odvzem moči, podreditev, izkoriščanje ali uničenje druge osebe/oseb.

 

Nasilje se pojavlja v različnih skupnostih in oblikah sobivanja skozi celotno človeško zgodovino. Najbolj očitna in vsem dobro znana so nasilna dejanja, povezana z vojnami. A nič manj brutalno ni nasilje, ki se dogaja v življenju posameznih oseb.

 

Sociološko gledano je nasilje posledica razlike med močjo dveh oseb ali skupin. Moč lahko izhaja iz telesnih značilnosti, umskih sposobnosti, starosti, družbenega statusa in drugih okoliščin. Posebej je potrebno izpostaviti moč ljudi na uradnih položajih (npr. politični funkcionarji, direktorji in drugi nadrejeni v delovnih organizacijah, uradniki, policija …) in v nekaterih poklicih (npr. učitelji, zdravniki, svetovalni delavci …).

Pravni vidik

V slovenskem pravnem redu je nasilje definirano v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08, 68/16, 54/17 – ZSV-H in 196/21 – ZDOsk) – v nadaljevanju ZPND. Drugi odstavek 3. člena omenjenega zakona pravi:

»Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (v nadaljnjem besedilu: žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.«

»Nasilje v družini je prepovedano.« (ZPND, 3. člen, 1. odstavek)

Kazenski zakonik, ki je neke vrste seznam najhujših oblik nasilja, dodatno opredeli nekatere oblike nasilja, npr. kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost (členi 170–176), krvoskrunstvo (čl. 195), nasilje v družini (čl. 191), zanemarjanje in surovo ravnanje (čl. 192), kršitev družinske obveznosti (čl. 193), neplačevanje preživnine (čl. 194), nasilništvo (čl. 296), spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti (čl. 297), hujskanje k upiranju (čl. 302) ter ostale, in za vsako od teh predpiše tudi kazni, a so te lahko opredeljene tudi v drugih področnih zakonih. Kazenski zakonik opredeljuje tri različne oblike kazenskih sankcij: kazni, opozorilne sankcije in varnostne ukrepe.

Več o pravnih vidikih nasilja in pravni ter sodni praksi lahko preberemo tukaj.

Si se že srečal_a z nasiljem?

Preveri, ali je v tvojem življenju prisotno nasilje.

Dodatna literatura:

Veselič, Špela. 2007. Nasilje! Kaj lahko storim? Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo.

 

Povej nam, kaj meniš o platformi!