Dobre komunikacijske veščine vključujejo koncepte, kot so zrcaljenje in povzemanje, aktivno poslušanje, pomembna vprašanja in skladnost. Pri tem moramo biti pozorni tako na verbalne (besedne) kot na neverbalne (nebesedne) vidike komunikacije.
Na nivoju verbalne komunikacije nam lahko pogovor olajšajo naslednje tehnike:
Večkrat poskusimo to, kar nam sogovornik_ca pove, povzeti ali zrcaliti (reflektirati), saj tako pokažemo, da razumemo povedano. S tem tudi ponudimo priložnost, da se napačno razumljene stvari in nejasnosti razčistijo že takoj. To nam pomaga, da dobimo čim bolj natančne informacije, sogovorniku_ci pa damo možnost, da s tem pojasni vse lastne misli in občutja.
Pozorni bodimo tudi na neverbalno komunikacijo. Povzemamo lahko tudi njo.
Primer:
Nekdo ki ga je sram, pogosto povesi glavo in spusti pogled. Sram pa se kaže tudi na obrazni mimiki, morebitni rdečici obraza. Takrat lahko reflektiramo:
»Vidim, da ti je težko govoriti o tej temi.«
Spremljajmo tudi splošni komunikacijski slog (način govora) sogovornika_ce in opazujmo morebitne spremembe v njem. Ko zaznamo spremembo, se je čustveno stanje sogovornika_ce verjetno spremenilo. O tem ga_jo lahko povprašamo:
»Zdi se mi, da ti je neprijetno, odkar sva načela to temo. Bi bilo v redu, če o tem rečeva še kakšno?«
Ob tem bodimo pozorni na morebitna neskladja med verbalno in neverbalno komunikacijo. Če se neskladje pojavlja, je sogovorniku_ci najverjetneje nelagodno, pa nam tega ne zmore povedati.
Kadar česa ne razumeš, za pojasnila prosi sproti. Uporabljaš lahko stavke, kot so:
»Slišal_a sem, kaj si rekel_a. Bi mi lahko prosim razložil_a, kaj si mislila s tem?«
»Mi poveš, kaj doživljaš in čutiš?«
»Nisem te popolnoma razumel_a. Lahko ponoviš razlago?«
Pomaga, če zastavljamo vprašanja odprtega tipa (kaj, kako, s čim …).
Tudi ti s svojo neverbalno komunikacijo nenehno sporočaš informacije sogovorniku_ci. Skozi obrazno mimiko in geste lahko sogovorniku_ci pokažeš, da ga_jo poslušaš (npr. rahlo prikimavanje, očesni kontakt). S tem sogovornika_co tudi spodbudiš, da ti pove več. Tehniki pravimo aktivno poslušanje.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.