POLITIKA ZASEBNOSTI
Uvod
Vsi zapisi v politiki zasebnosti veljajo za vse spolne variante, ki niso posebej izpostavljene.
Lastnik in upravljavec spletne strani Projekt Trialog je Javni zavod Center interesnih dejavnosti Ptuj – CID Ptuj (v nadaljevanju »CID Ptuj«), ki se zaveda, da je pravica do zasebnosti ena najpomembnejših človekovih pravic. Vsled temu posvečamo varstvu osebnih podatkov veliko pozornost in spoštujemo zasebnost naših uporabnikov, zato z njihovimi osebnimi podatki ravnamo odgovorno, pazljivo in skladno z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji.
Ta politika zasebnosti ureja zbiranje, hrambo in obdelavo podatkov, ki jih puščajo elektronske naprave pri uporabi spletne strani Projekt Trialog.
Uporaba spletne strani omogoča relativno anonimnost posameznega uporabnika, ob zavedanju, da popolne anonimnosti na spletu ni. To velja tudi za tiste podstrani, kjer je omogočen vnos sporočil. Uporabnik sam poskrbi za anonimizacijo besedil, ki jih vnaša, oz. je svoboden pri razkrivanju osebnih podatkov.
Vsi vnosi na straneh, ki to omogočajo, so pred objavo uredniško pregledani. Očitni osebni podatki bodo ob uredniškem pregledu odstranjeni. Pridržujemo si pravico do neobjave vnesenih sporočil. Neprimerne vsebine bodo odstranjene in ne bodo objavljene.
Politika zasebnosti je bila pripravljana ob posvetovanju z Uradom informacijskega pooblaščenca, ki je predlagal »široko gledanje na določljivost posameznika in s tem na obdelavo osebnih podatkov« ter predlagal »pošteno, jasno in razumljivo obvestilo obiskovalcem spletnih strani, četudi nimajo namena identifikacije uporabnikov«.
CID Ptuj ne bo in nima namena zbirati podatkov za namene določljivosti konkretnega posameznika, kar pa ne pomeni, da z različnimi prijemi in povezavo podatkov, preko sledi, ki jih elektronske naprave puščajo v digitalnem prometu, tretja oseba tega absolutno ne bi mogla narediti.
Osnovne določbe
Spletna stran Projekt Trialog je nastala v okviru projekta TRIALOG s polnim imenom Aktivacija mladih s spodbujanjem njihovega medsebojnega povezovanja, prevzemanja aktivne vloge v lokalnih skupnostih in celostnim opolnomočenjem za življenje brez nasilja.
Nosilec projekta TRIALOG je Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor (IPES), soustvarjajo pa ga partnerji Avisensa, Inštitut za psihologijo, svetovanje in izobraževanje, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Ljudska univerza Ormož, Mestna občina Ptuj in Mladinski svet Mestne občine Ptuj.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024.
Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Upravljavec zbirke podatkov
Upravljavec zbirke podatkov na spletni strani Projekt Trialog je Javni zavod Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj. Pooblaščena oseba v zvezi z varovanjem podatkov je uporabnikom dosegljiva na cid@cid.si.
Podatki
Podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, na katerega se nanašajo podatki (v nadaljnjem besedilu: posameznik). Določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja ali sočasne uporabe več njih: podatek o lokaciji, spletni identifikatorji, navedba enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
Nameni obdelave in podlage za obdelavo podatkov
CID Ptuj zbira in obdeluje vaše osebne podatke na naslednjih pravnih podlagah:
Katere osebne podatke obdelujemo
Pridobljeni podatki, ki jih upravljavec spletne strani Projekt Trialog hrani od uporabnikov:
Nameni obdelave osebnih podatkov
Podatke, ki jih pridobimo od posameznega uporabnika storitev spletne strani Projekt Trialog, uporabljamo prvenstveno za analizo obiskanosti spletne strani.
Na spletni strani Projekt Trialog beležimo oglede in dejavnost. Zabeležene podatke avtomatsko obdelujemo in analiziramo ter ocenjujemo aktivnosti in merimo zanimanje uporabnikov.
Čas hrambe osebnih podatkov
Upravljalec spletne strani Projekt Trialog hrani podatke le toliko časa, dokler je to potrebno za uresničitev namena, zaradi katerega so bili podatki zbrani in obdelovani. V kolikor podatke obdeluje na podlagi zakona, jih bo hranil za obdobje, ki ga predpisuje zakon.
Po poteku roka hrambe podatke učinkovito izbriše ali jih obdela na tak način, da jih nikakor ni več mogoče povezati z uporabnikom.
Če bi prenehali zgoraj opisani nameni, zaradi katerih se hranijo in obdelujejo podatki, bo upravljalec zbirke podatkov, katerih namen je prenehal, nemudoma učinkovito in trajno izbrisal.
V primeru, da zaznamo ravnanje, ki bi škodljivo vplivalo na namen spletne strani Projekt Trialog, ali v primeru, da bi v sporočilih zaznali elemente nasilja, uperjenega proti določeni ali nedoločeni osebi ali skupini oseb, bomo, v skladu z zakonskimi določili, vse razpoložljive podatke odstopili uradnim osebam pregona.
Varovanje osebnih podatkov in točnost podatkov
CID Ptuj skrbi za informacijsko varnost in varnost infrastrukture (prostorov in aplikativno sistemske programske opreme). Naši informacijski sistemi so med drugim zaščiteni s protivirusnimi programi in požarnim zidom.
Sami ste odgovorni za varnost svojih naprav, s katerih dostopate do spletne strani Projekta Trialog, za varno rabo spletnih strani ter za varno posredovanje podatkov v sistem Projekta Trialog.
Prostovoljnost posredovanja podatkov in posledice neposredovanja
Posredovanje osebnih podatkov je prostovoljno.
Z uporabo spletne strani, ki zajema opiranje spletne strani, brskanje, ogledovanje, branje, igranje kvizov, odpiranje povezav in podobno, se posameznik strinja s celotno politiko zasebnosti, kot je zapisana na tej strani.
Uporaba piškotkov
Spletna stran Projekt Trialog deluje s pomočjo t. i. piškotkov. Piškotek (angl. cookie) je datoteka, ki shrani nastavitve spletnih strani. Spletna mesta piškotke shranijo v naprave uporabnikov, s katerimi dostopajo do interneta z namenom prepoznavanja posameznih naprav in nastavitev, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu. Piškotki omogočajo spletnim stranem prepoznavanje, če je uporabnik že obiskal to spletno mesto in pri naprednih aplikacijah se lahko z njihovo pomočjo ustrezno prilagodijo posamezne nastavitve. Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi izbriše, navodila pa je moč poiskati na spletni strani posameznega brskalnika.
Piškotki so temeljnega pomena za zagotavljanje uporabniku prijaznih spletnih storitev. Uporabljajo se za shranjevanje podatkov o stanju posamezne spletne strani, pomagajo pri zbiranju statistik o uporabnikih in obiskanosti spletnega mesta itd. S pomočjo piškotkov lahko torej ocenimo učinkovitost zasnove našega spletnega mesta.
Spletna stran organizacije uporablja naslednje piškotke:
Ime piškotka | Čas trajanja | Funkcija |
PHPSESSID | 30 dni | Ohrani stanje uporabniške seje za vse zahtevane strani. |
Pravno obvestilo
Vse vsebine, objavljene na spletni strani Projekt Trialog so last CID Ptuj. Brez dovoljenja se jih ne sme kopirati, razmnoževati ali distribuirati na kakršen koli drug način.
CID Ptuj ni odgovoren za morebitne težave pri delovanju spletne strani in si pridržuje pravico do morebitnih napak in sprememb objavljenih vsebin.
Pri pripravi vsebin na tej spletni strani so v različnih fazah priprave aktivno sodelovali posameznice in posamezniki.
Avtorji spletne strani:
Matic Ozebek, Eva Sedlašek, Monika Ficjan, Tina Maroh (CID Ptuj), Mateja Lapuh (CID Ptuj), Ignac Navernik (MO Ptuj), Petra Gjura Štucl (LU Ormož), Nina Piberčnik (Avisensa), Tjaša Rupar (IPES).
Grafična podoba in ilustracije (kadar ni drugače navedeno):
Patrik Komljenović
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024.
To besedilo je nastalo s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Kako sta povezana duševno zdravje in spol?
Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
Na kaj moramo biti pozorni pri statistikah?
Katere težave so pogostejše po spolu?
Kakšne so številke za Slovenijo?
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, še vedno na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Na fokusnih skupinah smo mlade vprašali tudi po strinjanju s trditvijo, da je v njihovi regiji dovolj podpornih shem za mlade s težavami v duševnem zdravju, s katero se večinsko niso strinjali. Povedali so, da zanje večinoma ne vedo, pa tudi če bi vedeli, se jih verjetno ne bi poslužili. Skrbelo jih je mnenje drugih, če bi izvedeli, da hodijo k psihologu. Omenjajo, da bi bilo smiselno v delavnice vključevati starše, saj v njih ne najdejo opore, ki si jo želijo. Poglejmo nekaj njihovih izjav.
Kako sta povezana nasilje in spol?
Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma. Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja). Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo torej nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
Kakšen je vpliv spolnih stereotipov?
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali in so menili, da se v primeru nasilja ne da storiti prav veliko. Preberi več.
