V strokovni literaturi se najpogosteje omenjajo štiri osnovne vrste nasilja:
zloraba moči brez uporabe fizične sile; z vedenjem, besedami; npr. žaljenje, neprestano kritiziranje, grožnje, zasmehovanje, poniževanje, gaslighting (prepričanje osebe, da se ji meša), preprečevanje stikov z bližnjimi, širjenje lažnih govoric, nadzorovanje (npr. pregled zasebnih sporočil).
zloraba fizične moči, navadno usmerjena na telo in življenje žrtve, lahko tudi na njeno imetje; npr. klofutanje, brcanje, udarci z roko ali predmeti, odrivanje ali porivanje, ožiganje kože, neželeno striženje las, davljenje ali dušenje, odrekanje ali siljenje s hrano, napadi z orožjem, umor.
kakršnokoli dejanje spolne narave, ki jih oseba čuti kot prisilo – pomembna je distinkcija, da oseba ni nujno fizično prisiljena v dejanje (npr. nezmožna premikanja), prisile so pogosto psihološke; npr. nezaželeno otipavanje, komentiranje telesa, neželeno slačenje, dotikanje telesa, ko si oseba tega ne želi ali v to ne privoli, siljenje gledanja pornografije, siljenje v kakršnikoli spolni odnos s storilcem ali kom drugim, siljenje k masturbiranju, prepovedovanje uporabe kontracepcije, odstranitev kondoma brez predhodnega soglasja druge osebe, posilstvo.
vse oblike nadvladovanja, nadzorovanja, izkoriščanja, poniževanja žrtve s pomočjo preživetvenih sredstev, vključno z odrekanjem dostopa do zaslužka; npr. omejevanje pravice do zaposlitve, odvzem denarja.
Obstajajo tudi druge oblike nasilja, ki so pogosto kombinacija teh osnovnih štirih.
oblika nasilja, kadar povzročitelj nasilja opušča skrb za žrtev, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.
naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti.
Nasilje lahko ločimo tudi na podlagi prostora, kjer se dogaja (npr. nasilje v šoli, spletno nasilje, nasilje na delovnem mestu), na podlagi odnosa med povzročiteljem nasilja in osebo, ki nasilje doživlja (medvrstniško nasilje, intimnopartnersko nasilje, institucionalno nasilje), na podlagi pripadnosti določeni skupini (nasilje nad priseljenci, nasilje nad starejšimi, nasilje nad pripadniki LGBT+ skupnosti, nad osebami z motnjami v razvoju) in drugimi. Ne glede na prostor, odnos ali pripadnost določeni skupini je lahko nasilje psihično, fizično, spolno, ekonomsko ali kombinacija različnih vrst nasilja.
Literatura
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. Ta spletna stran je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
